Maja Dobnik
Izkušnja in utrip mesta
Delo na fakulteti v Montpellieru je zelo prilagojeno Erasmus študentom. Profesorji so do tujih študentov zelo razumevajoči, čeprav vsa predavanja potekajo izključno v francoščini. Moje znanje francoskega jezika je bilo pred odhodom na izmenjavo precej osnovno (učenje v gimnaziji in potem predmet na maturi), kar pa ni vplivalo na izkušnjo celotne izmenjave. Tuja univerza je namreč organizirala tečaj francoščine in po spoznanju, da nisem edina, ki ne obvlada jezika, smo se z drugimi tujimi študenti še toliko bolj povezali.
Montpellier je študentom izjemno prijazno mesto, po velikosti precej podobno Ljubljani. Staro mestno jedro je z okolico povezano s tramvajem, s katerim pa ni daleč tudi do izjemno lepih plaž, na katerih se v popoldanskih urah zadržujejo vse generacije. Mesto je polno majhnih kotičkov, ki sem jih odkrivala celotno izmenjavo – res simpatične ulice, botanični vrt s parkom, galerije, kavarne in muzeji.
Koordinatorka na tuji univerzi mi je pred odhodom predlagala študentski dom in izbiro sobe, v študentskem kampusu blizu fakultete smo bili skupaj z ostalimi Erasmus študenti moje fakultete. Rekla bi, da smo se prav zaradi epidemije izjemno povezali. Med zaprtjem države smo imeli skupne večerje, organizirali smo filmske večerje in družabne igre v prostorih naših študentskih domov.
Ena izmed najpomembnejših stvari, ki bi jih rada izpostavila, je dostopnost potovanj. Na francoski Azurni obali ter v Provansi je ogromno krajev, ki so z vlakom oddaljeni le uro ali dve stran od Montpellierja. Tako smo si zaradi odpovedi ekskurzij s fakulteto organizirali svoja potovanja ter obiskali Nico, Cannes, Sete, Carcassonne, Marseille, Nimes, Paris, Arles, Barcelono in druge čudovite kraje z bogato zgodovino in pomembno arhitekturo. Vozovnice za vlak ali avtobus so cenovno izjemno ugodne, sploh za študente, na primer za Barcelono smo plačali približno osem evrov v vsako smer. V nekaterih mestih smo imeli v resnici veliko srečo, da smo jih obiskali med pandemijo, saj so bili sicer obljudeni turistični kraji in znamenitosti skoraj brez žive duše.
Pomembno je omeniti tudi, da Francija vsem študentom, ki so vpisani na univerzo v njihovi državi, sofinancira bivanje. Program se imenuje CAF, z oddajo predpisane dokumentacije pa država študentu sofinancira okrog 30-40 % najemnine. S študentsko kartico tuje univerze oz. fakultete, pa lahko v študentskih restavracijah Triolet ob kampusu, dobiš poln obrok za 1 eur.
Težko je opisati celotno čudovito izkušnjo v nekaj stavkih, zato sem za kakršnakoli vprašanja glede izmenjave na voljo in z veseljem pomagam z nasveti.




