Alicante: Erasmus izkušnja na mediteranski obali

Univerza v mestu Alicante ob mediteranski obali, se ponaša z veliko raznolikimi študijskimi programi in enim največjih kampusov v Španiji. Na univerzi zelo podpirajo kulturno raznolikost, zato je v večini študijskih programov možno študirati v angleščini ali pa so v celoti poučevani v tem jeziku.

Oddelek za arhitekturo na univerzi se nahaja v objektu na robu kampusa. Zanimivost tega je, da so učilnice dostopne iz zunanjega prostora. Atrij in ''glass room'' sta namenjena vsem študentom za izdelavo projektov. Študijski program daje velik poudarek zgodovini in teoriji arhitekture, malo manj pa tehničnim predmetom. Moj predmetnik so sestavljali naslednji predmeti: Architecture theory 3, Urban planning 4, Architecture theory 5 in Design studio 6. Tako imenovani seminar je namenjen vsem tujim študentom in se je ukvarjal z razvijanjem in načrtovanjem prihodnosti turistične sredozemske obale. Skupaj smo soustvarjali blog Thinkbelt, ki je predstavljal orodje za izmenjavo izkušenj in idej, različne kulturne pristope in predstavitev projektov, ki smo jih razvili.

Ob študiju se dvakrat na teden izvaja učenje španščine. Sama pred odhodom na izmenjavo nisem znala jezika, po koncu izmenjava pa sem po uspešnem izpitu iz tujega jezika pridobila certifikat A2. Univerza ponuja možnost uporabe fitnesa in vodenih vadb ter možnost udejstvovanja v skupinskih športih. Mnogo fitnesov z ugodnimi cenami pa je tudi v mestu.

Tako v sklopu univerze kot drugih organizacij je organiziranih ogromno aktivnosti za Erasmus študente. Najbolj aktivni med njimi so ESN Alicante in Erasmus Life Alicante. Vsak teden so organizirani razni enodnevni ali večdnevni izleti, med drugimi na bližnji otok Tabarca, v Calpe, Benidorm, Malago, Granado, Valencijo in celo v Maroko. Predvsem v septembru se organizira tudi spoznavne dogodke, kot so medkulturne večerje, razne aktivnosti na plaži in veliko zabav v mestni četrti El Barrio.

Alicante bi po velikosti mestnega jedra lahko primerjala z Ljubljano. Mesto je zelo živahno, predvsem v turistični sezoni nekje do novembra, ko se središče dogajanja preseli iz mestne plaže Postiguet na ulice. Znamenitosti mesta so hrib s srednjeveškim gradom Santa Barbara, Explanada de España in staro mestno jedro Santa Cruz.

V središču mesta je veliko sob, ki se oddajajo Erasmus študentom, zato iskanje stanovanja ni problem. Velika večina živi v stanovanju z drugimi študenti, cene najema sobe pa se gibljejo nekje od 250€-350€ skupaj s stroški. Sama sem sobo našla preko Facebook skupine Erasmus en Alicante (rooms, parties, trips). V sklopu univerze je sicer nekaj sob na kampusu namenjenih tujim študentom, vendar je univerzitetni kampus oddaljen 15 minut vožnje z avtobusom od mestnega jedra. Poleg tega večina študentov živi v središču mesta, ki predstavlja tudi center študentskega življenja.

Prosti čas sem namenila predvsem druženju s prijatelji, s katerimi smo ustvarili ogromno lepih spominov. Če je v Ljubljani že dva meseca jesen, je tam zagotovo poletje.

Moja izkušnja z življenjem in študijem na mediteranski obali je izredno pozitivna. Potrebne je veliko samoiniciative, vsak dan spoznavaš nove ljudi, premaguješ ovire, spoznavaš drugo kulturo in se naučiš veliko novega. Izmenjava v tujini ti da zagotovo bogato popotnico za življenje.

Za kakršnakoli vprašanja glede izmenjave sem seveda na voljo.

Predstavitev projekta Trashline. Količino plastike, ki je vsako minuto odvržena v morje bi po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma lahko primerjali s polnim tovornjakom. Tudi, ko odpadke poberemo iz morja in očistimo plaže, problem ostaja: kaj narediti z njimi? To je vprašanje, ki bi ga v obzir morali vzeti tudi arhitekti. Projekt, ki smo ga razvili skupaj z Milo, Andrzejom, Martyno, Angelom in Irene je strmel k novi uporabi reciklirane embalaže in spodbujanju ljudi, da nanjo gledajo prej kot na vir za nove produkte kot na smeti. Idejo smo razdelili na tri ''plasti'', glede na merilo:

1. Železniška linija Trashline, ki poteka po obali Costa Blance

Problem obstoječe železniške linije je, da ne povezuje mest na jugu Costa Blance, kot so Elche, Guardmar del Segura in Torrevieja. Z novo linijo Trashline bi tako povezali vsa pomembnejša mesta na območju. Glavna linija bi potekala po obali, dve pomožni liniji pa bi povezovali mesti Alcoy in Orihuela z obalo.

2. Postaje kot zbirališče odpadne embalaže

Razvili smo avtomat za polnjenje vozovnic in zbiranje odpadne embalaže v enem. V avtomat bi se odvrglo odpadke, ta pa bi ti v zameno napolnil vozovnico za vlak. Več odpadkov bi vstavil v avtomat, več denarja bi dobil na svoj račun. Na ta način bi ljudje dobili motivacijo za zbiranje odpadkov na poti na postajo, saj bi bilo njihovo delo tam poplačano.

3. Tovarna za recikliranje

Zbrana odpadna embalaža bi bila iz postaj odpeljana na zbirališče v sklopu linije Trashline. Zasnovali smo tovarno, kjer bi iz zbrane odpadne embalaže izdelovali reciklirano urbano opremo, ki jo linija in mesto potrebujeta. Idejo smo podprli z aplikacijo Trashline, ki je orodje za upravljanje z odpadno embalažo in posledično pridobivanjem denarja za vozovnice na račun, hkrati pa predstavlja povezovalni člen med plastmi. V sklopu projekta smo ustvarili več manjših projektov. Pri enem izmed njih smo v sam proces vključili tudi ljudi, saj so prav ti najpomembnejši del celotne ideje. V mestu smo poiskali pogosto prehoden prostor, kjer smo postavili zid iz plastenk, ki smo jih zbirali v prostorih fakultete. Naslednji dan smo akcijo ponovili na Explanadi de España, in dva stola oblekli v plastične vrečke. Namen obeh intervencij je bil privabiti pozornost mimoidočih in govoriti z njimi na temo odpadne embalaže, ki jo vsakodnevno proizvedejo doma. Vsak intervju smo dokumentirali in ga vključili v film, ki smo ga predstavili na zaključni razstavi. Na razstavi smo ustvarili intervencijo v prostorih fakultete, ki je prikazovala 3 ''plasti'' naše ideje: plastenke, ki tvorijo linijo Trashline, predvajan film, ki informira ljudi o problemu količine odpadne embalaže in stol prekrit s plastičnimi vrečkami, ki predstavlja proces recikliranja odpadne embalaže v urbano opremo. Plastenke v liniji so bile pobarvane v belo barvo z oranžnimi zamaški, kar je predstavljalo barve vlaka na obstoječi progi. Tiste, ki so predstavljale postaje, so bile osvetljene z LED lučkami in opremljene s QR kodami, preko katerih se je dostopalo do aplikacije in s tem do vseh informacij o našem projektu.